Uvod
Ko govorimo o kosteh, se pogovor skoraj samodejno usmeri h kalciju. To je razumljivo, saj kalcij predstavlja največji delež kostnega minerala, hkrati pa zaradi tega ostaja nekaj drugega precej neopaženo. Kupci, ki pregledujejo izbiro magnezijevih prehranskih dopolnil, so pogosto presenečeni, ko izvedo, da je približno šestdeset odstotkov vsega magnezija v telesu vezanega prav v kosteh.
Razlog za to ni naključen. Kost namreč ni trdno, nespremenljivo ogrodje, kot si jo večina predstavlja, temveč živo tkivo z lastno presnovo, ki se vse življenje prenavlja. Magnezij ima v tem tkivu svoje mesto, poleg tega pa skelet opravlja še eno nalogo, o kateri se govori bistveno premalo.
V nadaljevanju pregledamo, iz česa je kost sestavljena, kje v njej se magnezij nahaja in zakaj kostno tkivo velja za telesno zalogo tega minerala.
Hitri odgovori na najpogostejša vprašanja
Koliko telesnega magnezija je v kosteh? Približno šestdeset odstotkov celotne količine, kar je od 25 gramov telesnega magnezija okoli 15 gramov.
Kakšno vlogo ima magnezij v kosteh? Je sestavina mineralne faze kostnega tkiva. Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih kosti⁸ in k ohranjanju zdravih zob⁹.
Ali so kosti res živo tkivo? Da. Kostno tkivo se neprestano prenavlja, pri čemer eni tipi celic staro kostnino odstranjujejo, drugi pa gradijo novo.
Zakaj kosti veljajo za zalogo magnezija? Del magnezija v kosteh je vezan na površini mineralnih kristalov in ga telo lahko sprosti v kri. Skelet zato deluje kot blažilnik, ki pomaga vzdrževati stabilno koncentracijo v krvi.
Ali za kosti zadošča kalcij? Kostno tkivo je sestavljeno iz več sestavin. Poleg kalcija in fosforja, ki tvorita glavnino minerala, so v njem prisotni tudi magnezij ter beljakovinska osnova, na katero se mineral odlaga.
Ali velja isto za zobe? Zobna sklenina in dentin sta prav tako mineralizirani tkivi in vsebujeta magnezij. Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih zob⁹.
Preberite več : Zakaj je dober magnezij?
Iz česa je kost sestavljena
Predstava o kosti kot trdnem in nespremenljivem ogrodju je razumljiva, vendar netočna. Kost je tkivo z lastno prekrvavitvijo, živimi celicami in presnovo, ki poteka nepretrgoma.
Po sestavi jo je mogoče razdeliti na dva glavna dela.
Organska osnova predstavlja približno četrtino kostne mase in je sestavljena pretežno iz kolagena tipa I. Gre za beljakovinsko mrežo, ki daje kosti prožnost in določa njeno obliko. Magnezij ima vlogo pri sintezi beljakovin⁵.
Mineralna faza predstavlja približno dve tretjini mase. Sestavlja jo hidroksiapatit, kristalna oblika kalcijevega fosfata, ki se odlaga na kolagensko mrežo in daje kosti trdnost. Prav v tej fazi se nahaja tudi magnezij.
Kostno tkivo se poleg tega neprestano prenavlja. Ena vrsta celic staro kostnino odstranjuje, druga na njeno mesto gradi novo. Ta proces poteka vse življenje in pomeni, da kost, ki jo imamo danes, ni ista snov kot pred desetletjem, čeprav je oblika enaka.
Kje v kostnem tkivu se nahaja magnezij
Magnezij je v kosti prisoten v mineralni fazi, torej v okolju hidroksiapatitnih kristalov. Njegova razporeditev tam ni enotna.
Del magnezija je vgrajen v kristalno strukturo, kjer zavzame mesta v mineralni mreži. Ta del je razmeroma trdno vezan.
Drug del pa se nahaja na površini kristalov, kjer je vezan bistveno ohlapneje. Prav ta površinski delež je razlog za posebno vlogo, ki jo skelet opravlja pri gospodarjenju z magnezijem.
Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih kosti⁸.
Skelet kot telesna zaloga magnezija
To je vidik, ki v pogovorih o magneziju skoraj vedno izpade, čeprav pojasni marsikatero nejasnost.
Koncentracija magnezija v krvi je izjemno stabilna. Telo jo vzdržuje v ozkem območju, ne glede na to, ali je bil dnevni vnos obilen ali skromen. Ta stabilnost ni posledica natančnega vnosa, temveč uravnavanja.
Pri tem uravnavanju sodelujejo ledvice, ki prilagajajo izločanje, in kostno tkivo, ki deluje kot zaloga. Magnezij, vezan na površini mineralnih kristalov, je namreč izmenljiv. Telo ga lahko sprosti v kri, kadar je to potrebno, in ga vanj ponovno vgradi, kadar je vnos zadosten.
Iz tega izhaja praktična posledica, ki je pri razlagi laboratorijskih izvidov pomembna. V krvi se nahaja manj kot odstotek telesnega magnezija, ta vrednost pa je aktivno uravnavana. Serumska koncentracija zato ostaja v referenčnem območju tudi takrat, ko so tkivne zaloge nižje. Krvni test o dolgoročnem stanju zalog pove razmeroma malo.
Druga posledica je bolj vsakdanja. Ker telo magnezij shranjuje in zaloge polni postopno, je pri prehranskem vnosu dolgoročna doslednost pomembnejša od posameznega odmerka. Skelet se ne napolni v tednu dni, prav tako se v tednu dni ne izprazni.
Kosti in zobje
Zobno tkivo je po sestavi sorodno kostnemu, čeprav se od njega v marsičem razlikuje.
Sklenina je najbolj mineralizirano tkivo v človeškem telesu. Mineral predstavlja približno šestindevetdeset odstotkov njene mase, organske osnove in vode je zato zelo malo. Prav zaradi tako visoke stopnje mineralizacije je sklenina najtrša snov v telesu.
Dentin, ki leži pod sklenino, je mineraliziran nekoliko manj in po sestavi bližje kostnini, saj vsebuje več kolagenske osnove.
Obe tkivi temeljita na hidroksiapatitu¹, torej na isti kristalni obliki kalcijevega fosfata kot kostni mineral, in obe vsebujeta magnezij. Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih zob⁹.
Pomembna razlika glede na kost je, da se sklenina ne prenavlja. Kostno tkivo se vse življenje obnavlja, sklenina pa nastane med razvojem zoba in se pozneje ne nadomešča.
Prehranski vnos
Referenčna vrednost vnosa magnezija za odrasle znaša 375 mg elementarnega magnezija.
Med prehranskimi viri izstopajo oreški in semena, zlasti bučna semena in mandlji, polnozrnati izdelki, stročnice ter zelena lisnata zelenjava. Omembno količino prispevajo tudi nekatere mineralne vode.
Pri žitih velja opozoriti na razporeditev. Magnezij je zgoščen v kalčku in v zunanjih plasteh zrna, torej prav v delih, ki se pri mletju bele moke odstranijo. Polnozrnati izdelki zato vsebujejo bistveno več magnezija kot beli iz istega žita.
Kaj to pomeni pri izbiri dopolnila
Vloga magnezija v telesu je enaka ne glede na kemijsko obliko, iz katere izvira. Kar se med izdelki razlikuje, je količina, ki jo telo dejansko prevzame.
Pri pregledu deklaracije zato veljata dva podatka. Prvi je kemijska oblika magnezija, saj se med organskimi solmi, kelati in anorganskimi oblikami absorpcija pomembno razlikuje. Drugi je količina elementarnega magnezija na priporočeni dnevni odmerek, ki je ni mogoče nadomestiti s skupno maso spojine.
V naši ponudbi so zastopane vse ključne kakovostne oblike, od citrata in malata do taurata, bisglicinata in kelatnih kompleksov. Za tiste, ki želijo magnezij in kalcij v eni formulaciji, je na voljo Magnesium Calcium Complex, kjer sta oba minerala v sukcinatni obliki. Pri vsakem izdelku je količina elementarnega magnezija jasno navedena.
Pogosta vprašanja
Zakaj se pri kosteh govori skoraj izključno o kalciju?
Ker kalcij skupaj s fosforjem predstavlja glavnino kostnega minerala in je količinsko najbolj zastopan. To pa ne pomeni, da je edina sestavina. Kostno tkivo je sestavljeno iz beljakovinske osnove in mineralne faze, v kateri je poleg kalcija in fosforja prisoten tudi magnezij.
Ali se kosti res prenavljajo vse življenje?
Da. Kostno tkivo ni statično. Ena vrsta celic staro kostnino odstranjuje, druga gradi novo, proces pa poteka neprekinjeno. Zato je kost tkivo z lastno presnovo in ne zgolj ogrodje.
Zakaj serumski test magnezija ne pove veliko o zalogah?
Ker je v krvi manj kot odstotek celotne telesne količine, telo pa to vrednost aktivno uravnava, med drugim s sproščanjem magnezija iz kostne zaloge. Serumska vrednost lahko ostane v referenčnem območju tudi ob nižjih tkivnih zalogah.
Ali višji vnos magnezija pomeni izrazitejši učinek na kosti?
Ne. Navedena vloga se nanaša na ohranjanje normalnega stanja ob zadostnem vnosu. Preseganje priporočenega dnevnega odmerka tega ne stopnjuje, lahko pa povzroči prebavne odzive.
Ali je za kosti pomemben tudi vnos drugih hranil?
Kostno tkivo je sestavljeno iz več sestavin, zato je za njegovo zgradbo pomembna celotna prehranska slika, ne posamezno hranilo. Uravnotežena prehrana pokriva to bistveno zanesljiveje kot poudarjanje ene same sestavine.
Ali se sklenina obnavlja tako kot kost?
Ne. Kostno tkivo se vse življenje prenavlja, sklenina pa nastane med razvojem zoba in se pozneje ne nadomešča. To je ena od pomembnih razlik med obema mineraliziranima tkivoma.
Zaključek
Predstava o kosti kot nespremenljivem ogrodju je zavajajoča. Gre za živo tkivo z beljakovinsko osnovo, mineralno fazo in presnovo, ki poteka vse življenje. Magnezij je v tem tkivu prisoten kot sestavina mineralne faze. Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih kosti⁸ in k ohranjanju zdravih zob⁹.
Enako pomembna je druga naloga, ki jo skelet opravlja. Ker je približno šestdeset odstotkov telesnega magnezija shranjenega v kosteh in je del tega izmenljiv, deluje kostno tkivo kot zaloga, ki pomaga vzdrževati stabilno koncentracijo v krvi. Prav zato krvni test o dolgoročnem stanju pove malo, doslednost dnevnega vnosa pa veliko.
Pri ponudbi kakovostnih oblik magnezija ostajata odločilna podatka kemijska oblika in količina elementarnega magnezija na dnevni odmerek. Oba sta razvidna iz deklaracije, presoja o tem, katera formulacija ustreza vašim potrebam, pa ostane vaša.
Preberite več:
Magnezij in energija
Zdravstvene trditve, uporabljene v tem prispevku, so odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih ter uvrščene na seznam dovoljenih zdravstvenih trditev iz Uredbe Komisije (EU) št. 432/2012.
⁵ Magnezij ima vlogo pri sintezi beljakovin.
⁸ Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih kosti.
⁹ Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih zob.
Navedene trditve se smejo uporabljati le za živila, ki izpolnjujejo pogoje za prehransko trditev »vir magnezija« iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006, torej vsebujejo najmanj 15 % referenčne vrednosti vnosa magnezija na dnevni odmerek oziroma na določeno količino živila.